Tokratni dan je bil namenjen obisku Metlike. Pod centrom
Metlike je tudi zanimiv kraški izvir, kjer ven pride potok Obrh, ki teče po
manjši dolinici pod mestom. Nato pa pride na odprto in teče med kmetijskimi
zemljišči, po nekaj km toka pa se izlije v Kolpo. Zato sem se odločil, da se
posvetim iskanju živali na tem območju. Za konec sem se sprehodil še malo ob
Kolpi in potem čez ravninski svet Log do Metlike. Log je ravninsko področje med
Metliko in Kolpo, tam so predvsem polja in mejice, ob Kolpi pa je seveda
obrečno rastje in drevje. Tokrat je bil dan precej oblačen, popoldne se je
pokazalo tudi nekaj jasnine in kanček sonca. Ker je dan poprej deževalo, je
bilo to idealno vreme predvsem za opazovanje ptic, ki sem jih videl kar precej
vrst. Sicer lepših opazovanj ni bilo tako veliko, sploh na začetku, vendar to
na koncu ni dalo nobenega negativnega pridiha zelo zanimivemu dnevu. Predvsem
ob času, ko je bilo tudi nekaj sonca, se je pojavilo tudi nekaj metuljev. Tako
vreme je idealno tudi za dvoživke, vendar predvsem v močvirnatih, obvodnih in
gozdnih okoljih. Zato sem jih opazil le ob Kolpi, nisem pa se jim podrobneje
posvečal, drugače bi jih morda opazil še drugje.
Svojo pot sem začel na železniški postaji v Metliki. Nato
sem šel po cesti do glavnega križišča v Metliki. Tam sem se napotil proti
centru, vendar pred centrom zavil v ulico na Obrh, ki vodi nad dolinico Obrha,
nato pa tudi pride do centra mesta. Tam sem se spustil v dolino pri stavbi
kmetijske zadruge, kjer je klavnica. Do sem še ni bilo nobenega dogajanja. V
dolinici pa sem se sprehodil po travniku in ob potoku in tam se je začelo kar
precej živahno ptičje dogajanje. Slišal sem več različnih vrst ptic, vendar mi
nikakor ni uspelo dobiti dobrega pogleda nanje. Na koncu sem jih vendarle ujeti
nekaj. Še najboljše poglede sem imel na plavčke in velike sinice. S potoka je
vzletelo tudi nekaj rac mlakaric. Sem pa tu kljub povsem oblačnem in še
relativno hladnem vremenu uspel opaziti nekaj metuljev, beline in lešnikarja.
Nato sem šel proti izviru Obrha, kjer je tudi vodno zajetje. Pri klavnici ni
poti ob potoku, struga je tam poleg tudi obzidana. Zato sem se moral vrniti v
ulico Na Obrh, potem pa kmalu lahko zavil nazaj do potoka. Tam je nasproti s
centra prišla tudi na novo označena pot po tem območju, ki je šla le čez most
čez potok in spet nad dolinico. Sam pa sem šel po dolinici do izvira. V
dolinici so tudi vrtovi, pa tudi manjši travnik, na drugi strani potoka pa seže
gozd do potoka. Potok ima značilno barvo belokranjskih vodotokov, kar je
»lepotni dodatek« dolinici, ki im sicer poseben lep in tudi malce skrivnosten
pridih. Njena pobočja poraščajo gozdovi, nad njo pa je mesto, po toku navzdol
pa tudi kmetijske površine. Tudi naprej po dolini je bilo kar živahno ptičje
dogajanje, vendar sem še vedno ptice videl bolj bežno, imel pa sem lepo z
brglezom, ki mi ga je dokaj blizu uspelo opazovati kar nekaj časa. Lep je tudi
zatrep dolinice, od tam se lepo vidi tudi Metliški grad, ki stoji nad zatrepom
dolinice. Kot sem že omenil je ob izviru vodno zajetje in črpališče, zato tudi
dostop povsem do izvira ni mogoč. V zatrepu dolinice gre spet mostiček čez
potok kmalu po njegovem izviru. Glavni dostop do izvira in zajetja je sicer
manjša cesta, vendar sem šel sam raje po poti pod gradom, v center mesta sem
prišel v njegovi bližini. Že v zgornjem delu dolinice Obrha me ptice niso
pustile na cedilu, morda bi lahko bilo le nekaj več opažanj, ki niso le bežna.
Metlika ima zanimivo mesto središče, ki ima elemente večjih met, vendar je
vseeno majhno s tremi manjšimi trgi. Je kot pomanjšana oblika središč večjih
mest. Tam sem se sprehodil do gradu, v katerem se nahaja Belokranjski muzej in
do metliške cerkve Sv. Miklavža. Potem pa sem šel mimo srednje šole iz centra
ven. Nato sem šel po ulici nad zatrepom dolinice Obrha naprej po mestu. Kmalu
sem zavil nazaj proti dolinici Obrha. Najprej sem šel po gozdnem robu ob
travniku, potem pa skozi gozd proti dolini in prišel nad dolinico na nasprotni
strani klavnice. V gozdu je bilo spet živahno ptičje dogajanje, predvsem s
ščinkavci, sinicami in brglezi, od blizu sem videl tudi črnoglavko. Nato sem se
spustil do osamljene kmetije v dolinici, ki leži nasproti travnika pri
klavnici, kjer sem se sprehajal prej. Tu
v dolinici niti slučajno nimaš občutka, kot da bi bil povsem zraven mesta. Nato
sem šel proti koncu doline, kjer potok v bližine tovarne Komet pride na odprto.
(to je tudi na prehodi Metlike v sosednje naselje Rosalnice) Tam se tudi konča
gozdiček ob potoku na pobočjih dolinice. Tu sem zaključil svoj prvi del
opazovanja v dolinici Obrha in po Metliki. Pri metuljih je ostalo pri belinih
in lešnikarju, novih vrst ni bilo. Ptic pa je bilo kar nekaj. Opazil sem
(hkrati s tistimi, ki sem jih že omenil) šmarnico, turško grlico, domačega
goloba, vrbjega kovačka, kosa, ščinkavca, taščico, veliko sinico, plavčka,
mlakarico, kmečko lastovko, domačega vrabca, belo pastirico, drevesno cipo,
velikega detla, cikovta, brgleza, poljskega vrabca, cararja, črnoglavko in sivo
vrano.
Glavno križišče v Metliki.
Travnik v dolinici Obrha pri klavnici.
Zgornji del dolinice Obrha, lepo prikazan Obrh.
Izvirni zatrep dolinice Obrha.
Metliški grad, kjer je Belokranjski muzej.
Trg svobode v Metliki.
Mestni trg v Metliki, v ozadju cerkev Sv. Miklavža.
Pogled na center Metlike z Gradom in cerkvijo Sv. Miklavža z
nasprotnega brega dolinice Obrha.
Podeželska okolica Metlike.
Pot skozi gozd nazaj v dolino Obrha.
Zadnji del dolinice Obrha.
Konec dolinice Obrha.
Nato sem se odpravil naprej ob Obrhu, kaj hitro sem spet
zapustil naselje in nadaljeval po drugi strani potoka. Nadaljeval sem po
zanimivem mozaičnem prepletu obvodnega rastja, mejic, logov, gozdičkov,
travnikov in pašnikov ob potoku v smeri proti Kolpi. To je precej lepo
področje. Na drugi strani potoka je bila zgodba podobna, blizu pa je bila
najprej tovarna Komet, potem pa vas Rosalnice. Tam se je tudi začelo kazati
nekaj jasnine in za krajši čas pokazalo tudi sonce. Zato se je na tem območju
po travnikih in pašnikih začelo spreletavati malo več metuljev. Na nekaterih
travnikih je bilo kar veliko predvsem postiljonov, pa tudi modrini so se
pojavili na novo. Postiljone sem poskušal tudi fotografirati, vendar nisem bil
najbolj uspešen. Ti metulji se precej hitro spreletavajo s cveta na cvet in mi
ja vsak ušel, preden sem se mu dovolj približal in s prave strani. Tudi ptičji
svet je ostajal živahen, imel sem kar dobra opazovanja sinic, na novo se je
pojavila tudi močvirska sinica. Poleg tega sem nekajkrat v bližini potoka
opazil vzleteti sivo čapljo, ob potoku pa so se pojavljale tudi sive pastirice.
Mimo sem videl leteti tudi goloba grivarja, ta dan pa sem lahko prvič opazoval
tudi kanje, kako so jadrale nad območjem in iskale hrano. Preden sem prišel do
Kolpe sem šel tudi mimo ograde, kjer so se pasli konji, ki so se res lepo zlili
s to pokrajino. H Kolpi sem prišel pri koncu naselja Rosalnice, kjer vodi tudi
železniški most železnico čez Kolpo. Tam poleg se seveda izliva tudi potok Obrh
v Kolpo. Gre za tipičen izliv majhnega vodotoka (potoka) v precej večjega, saj
je tam Kolpa že kar dosti široka. Tokrat zaradi dežja prejšnji dan ni imela
svoje značilne zelene barve, pa nič hudega, reka je bila še vedno lepa. Tam ob
Kolpi vodi tudi poljska makadamska pot, ki potem kmalu zavije proti Metliki. Od
nje pa se odcepi še ena makadamska pot, ki vodi ob Kolpi. Sprehodil sem se tudi
še malo po njej. Tudi dogajanje ob Kolpi je bilo razburljivo. Na bregu reke se
je oglašalo kar precej žab, največ je bilo debeloglavk. Tudi brez kačjih
pastirjev nisem ostal ta dan, saj mimo nekajkrat letela zelenomodra deva. Še
vedno so se pojavljale tudi Kanje. Trenutek dneva pa je bil ko sem v manjšem
drevesu, grmu ugledal ptico, katero sem že prej slišal, pa se kar nisem mogel
spomniti, katera bi lahko bila. Ko sem jo prvič ugledal, sem mislil da je kaka
vrsta, ko je že bila. Ko pa sem jo bolje zagledal, pa mi je postalo jasno:
»vijeglavka, vijeglavka!«. Bil sem presrečen in to opazovanje je bilo najboljši
del dneva, saj te sorodnice žolne pri nas v naravi (vsaj kakor se spomnim) še
nisem videl. Tako je bilo to moje prvo srečanje s to zanimivo ptico, čeprav je
pri nas kar pogosta, vendar njeno število upada. Je majhna vrsta žolne, z
varovalno obarvanim prejem barve lubja, kar je za žolne posebnost. Ptica je
kmalu odletela dalje v bližnje mejice in mi izginila izpred oči, vendar je bilo
to srečanje zame nepozabno. Ob Kolpi je mimo letel tudi skobec, med vejami
dreves in grmov pa sem opazil tudi rjavo penico, v obrečnem rastju tudi
trstnico, za katero pa nisem bil prepričan, katera vrsta je točno bila,
najverjetneje je bila močvirska trstnica. Nato mi je preostalo le, da se prek
polja vrnem do Metlike. Na polju sem opazil še pribo, šojo in v daljavi
krokarja. Poleg tega sem nizko nad poljem videl leteti tudi lunja, katerega
tudi nisem natančno določil. Sklepam, da je bil rjavi lunj. Te ujede so
zanimive, ker so samice večje in precej rjave barve (v tem primeru je šlo za
samico), samci pa manjši in sive barve s temnimi konicami kril. Ravno samec rjavega
lunja pa je po telesu tudi malo bolj rjave barve. S še nekaj ptičjimi opažanji
sem tako zaključil precej uspešen dan. V Metliko sem se vrnil na začetku mesta
med mejnim prehodom in trgovino Tuš. Tako sem se le še odpravil do železniške
postaje (vmes sem se ustavil še v trgovini) in se odpeljal z vlako domov.
Podeželska pot ob Obrhu, ko zapušča Metliko.
Grmovnat svet ob Obrhu v smeri proti Kolpi.
Svet travnikov in pašnikov ob Obrhu na poti proti Kolpi.
Gozdiček med travniki in pašniki.
Rosalnice prek pašnika na nasprotni strani Obrha.
Konja na pašniku.
Izliv Obrha v Kolpo.
Kolpa pri izlivu Obrha vanjo, v ozadju železniški most čez Kolpo.
Poljska makadamska cesta ob Kolpi.
Kolpa pri Logu.
Poljska pokrajina na Logu.
Kolpa v bližini državne meje pri Metliki.
Zelo sem bil zadovoljen z dnevom, kljub morda malo manj
bližnjim opažanjem ptic, čeprav se je tudi to na koncu malo popravilo. Ptičjih
vrst je bilo kar precej. Sicer ni bilo tako veliko žuželk in ni bilo plazilcev,
kar pa je bilo ob precej oblačnem vremenu tudi za pričakovati. To področje je
kar zanimivo in postreže s kar pestrim živalskim svetom. Morda je nekoliko bolj
zanimivo celo ob bolj oblačnem in vlažnem vremenu, nekaj sonca pa je vseeno
dobrodošlega, tako da je bilo ta dan vreme zelo naklonjeno. Nekaj živali, ki bi
bile prisotne ob sončnem in toplejšem vremenu nisem videl, vendar bi v tem
primeru verjetno manj nekaterih drugih. Zato se bom tja z veseljem še kdaj
odpravil.
Do prihodnjič, Aljaž
Ni komentarjev:
Objavite komentar